ARHIV

Slovenian Croatian English French German
Resnica o plastičnih vrečkah

Nacionalni kodeks ravnanja za upravljanje z viri (kot so odpadki) bi sistemsko uredil odgovornejše ravnanje z odpadki, med katere sodi tudi odpadna embalaža

Zakon  o omejevanju porabe nakupovalnih vrečk ne bo rešil problema potrošništva in neodgovornega ravnanja z odpadki. Plastične nakupovalne vrečke se 65% ponovno uporabijo za shranjevanje odpadkov in so bolj okolju prijazne kot papirnate vreče. Na odlagališčih letno konča 113.000 ton odpadne komunalne embalaže.  To je le nekaj dejstev.

Odpadna komunalna embalaža predstavlja 66-70 odstotkov volumna komunalnih odpadkov, zato je izvorno ločevanje odpadne embalaže ključnega pomena za zmanjšanje količin odpadne embalaže med komunalnimi odpadki. Lokalne skupnosti, ki so uvedle sistem zbiranja nakupovalne-vrecke odpadne embalaže po shemi »od vrat do vrat« ugotavljajo, da se je količina mešanih komunalnih odpadkov bistveno zmanjšala, spremenila se je tudi zavest prebivalcev o pomenu zmanjševanja količin odpadkov in ločevanja. Nakupovalne plastične vrečke so ena izmed vrst embalaže, ki se lahko 100% reciklira, ČE JE LOČENO ZBRANA. Problem plastičnih vrečk ni v plastiki, ampak nasploh v slabi odzivnosti in nepripravljenosti za ločevanje odpadkov predvsem na območjih, kjer je na voljo zgolj prinašalni  sistem zbiralnic. Pri vrstni sestavi odpadkov namreč ugotavljamo, da nakupovalne plastične vrečke potrošniki v 65% ponovno uporabijo in sicer za shranjevanje in prinašanje odpadkov iz stanovanj v zabojnike. Med mešanimi komunalnimi odpadki se zato nakupovalne plastične vrečke pojavljajo manj pogosto kot plastenke, sestavljena embalaža pijač za enkratno uporabo, različne ovojne folije, kovinske in različne plastične embalaže, vse za enkratno uporabo. Če bi   pobudniki zakona o omejevanju porabe nakupovalnih vrečk najprej prelistali klasifikacijski seznam odpadkov, še posebej številko 15, potem bi kmalu ugotovili, da nakupovalne plastične vrečke sploh niso tako velik problem, problem je ne ločevanje odpadkov in predvsem deficit termične izrabe energetsko bogatih frakcij, ki se odlaga na odlagališča, med katerimi so tudi nakupovalne plastične vreče. Zagotovo bi bilo bolj učinkovito, da se država loti osveščanja ljudi o pomenu ločevanja odpadkov in omejevanja porabe naravnih virov, resursov nasploh, ne le plastičnih vrečk. Prav smešno je namreč, da  imamo na odlagališčih 113.000 ton različnih komunalnih embalaž in med temi bi sedaj imeli poseben zakon zgolj za eno vrsto embalaže, ki sploh ni problematična za snovno recikliranje (problem je, ker ni odložena v zabojnike za odpadno embalažo). Bistveno večji problem je v recikliranju sestavljene embalaže. Delež odloženih nakupovalnih vreč odlagališču je le nakupovalne-vrecke3tretjina, saj se v večji meri ponovno porabijo za odpadke in zaradi prevladujočega odlaganja končajo na odlagališčih. Zato se popolnoma strinjamo z mnenjem Ministrstva za okolje in prostor in Zvezo ekoloških gibanj Slovenije, ki menijo, da je nesmiselno sprejemati zakon za eno vrsto embalaže, saj je problem doseganja okoljskih ciljev treba rešiti sistemsko. V tem primeru pričakujemo, da bo stroka končno enkrat slišana (npr. dr. Gregor Radonjič iz EPF) in da se bomo začeli pogovarjati o mejah potrošništva in razvoju inovativnih tehnologij za recikliranje in razvoj novih delovnih mest. Namesto zakona o omejevanju nakupovalnih plastičnih vreč zadošča dopis vsem trgovskim družbam, da je trgovec dolžan vprašati stranko, ali potrebuje vrečko, iz blagajniških pultov pa je potrebno umakniti ločevalne vrečke za enkratno uporabo in jih ponuditi le v primerih, ko je to potrebno. Po intenzivnih preučitvi vprašanj, povezanih z uporabo plastičnih vrečk in odstranjevanjem smo opredelili glavna področja, ki vzbujajo skrb in jih je potrebno obravnavati prednostno za iskanje rešitev:
•     slabo vedenje potrošnikov in posledično nepremišljeno ravnanje z odpadki
•     odpadki predstavljajo vire, zato je ključno izvorno ločevanje, vključno z zmanjšanjem, ponovno uporabo in recikliranjem;
•     možnosti uporabe preostankov odpadkov v energetske namene;
•    izobraževanje in ozaveščanje ter zaznavanje problemov potrošnikov z nacionalno shemo ozaveščanja javnosti pri vsakem reklamiranem artiklu;
•     na nacionalnem nivoju ločiti cilje za recikliranje odpadne embalaže za komunalno in nekomunalno embalažo ter povišati embalažnino za nekomunalno embalažo, zato bodo družbe za embalažo zainteresirane tudi za komunalno embalažo.
Ker problem nakupovalnih plastičnih vrečk ni v tem, da jih ni mogoče reciklirati (saj so bolj okoljsko prijazne kot papirnate), je popoln nesmisel sprejemanja zakona zgolj za eno vrsto embalaže, ampak je potrebno sistemsko z nacionalnim kodeksom izboljšati odnos do odpadkov z bistveno večjim poudarkom na preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovi ponovni uporabi ter promocijo trajnostne potrošnje, ki se mora odražati na vseh nivojih naše družbe.

logo-vec-kot-odpadki

Več kot odpadki

Aplikacija za ravnanje z odpadki

Repair Cafe

Pozabljen »R«

Ne zavrzi! Popravi!

Repair Cafe

Facebook

Pridruži se nam na Facebooku

Twitter

Twitter

Pridruži se nam na Twitter-ju

Powered by Amazing-Templates.com 2014 - All Rights Reserved.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za boljše delovanje.

Več...

V REDU