Slovenian Croatian English French German

ne-vec-ampakbolje

22 08 18 pasica1

logo-ministrstvo-okolje

Aktivnost: ZA VEČ KOT 1X

V tem času je problematika odpadka odpadnih nagrobnih sveč še toliko bolj aktualna. Zakaj?

Slovenci smo eden od vodilnih narodov po porabi nagrobnih sveč. Odpadne nagrobne sveče niso nevaren odpadek, škodljiv vpliv na okolje pa je njihovo odstranjevanje. Teh negativnih učinkov pa se ljudje sploh ne zavedamo. Več kot 95 % vseh sveč v Sloveniji ima ohišje iz PVC plastike, ki zaradi svojih neustreznih lastnosti ni primerno za snovno reciklažo. Razkrajanje PVC plastike ima negativen vpliv na okolje, saj se pri tem sprošča škodljiv klor, kar se lahko dokaže z Beilsteinovo reakcijo.

Problematika odpadnih nagrobmih sveč se ureja z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Ur.l. RS, št. 78/2008), vendar bi dejansko rešitev lahko prispevali uporabniki s spremembo navad in nakupom okolju prijaznih sveč z zmanjšanjem uporabe nagrobnih sveč iz PVC.

Vsak Slovenec v povprečju porabi 12 sveč na leto, strokovnjaki pa ocenjujejo, da sistem ravnanja, vključno s preprečevanjem nastajanja teh odpadkov, ni dovolj učinkovit. Slovenija se po (neuradnih) ocenah računskega sodišča, ki se je lotilo te okoljske problematike, uvršča ob Avstriji in Poljski med tri najbolj potratne evropske države po porabi nagrobnih sveč. Poraba sveč kljub pozivom okoljskega ministrstva in vsakoletni akciji "Sveča manj" ne upada. Povedano drugače, skupna letna poraba sveč v Sloveniji znaša 16 milijonov letno, zanje pa odštejemo 32 milijonov evrov. Računsko sodišče zato opozarja, da javnost ni dovolj obveščena o vplivih nagrobnih sveč za okolje. Kot pravijo, niti okoljska dajatev ne dosega svojega namena. Znaša namreč zgolj 0,8 odstotka cene, kar ob neučinkovitem odvračanju od porabe sveč pomeni, da država za odpravljanje posledic pobere komaj 25 tisoč evrov na leto. Čeprav je odpadne sveče mogoče reciklirati, pri nas nadzor nad ravnanjem s temi odpadki močno šepa. Sveč pooblaščene družbe nočejo odpeljati, okoljski inšpektorat pa nima pravnih podlag za ukrepanje. Zato se okoli 1.000 ton teh lahko vnetljivih odpadkov še od lani kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij. Tako nagrmadene pomenijo veliko potencialno požarno nevarnost in grožnjo za zdravje ljudi, živali in okolje.

Vsako leto se v času dneva spomina na mrtve izpostavi problematika velike količine odpadnih nagrobnih sveč (ONS), ki se naberejo na in ob pokopališčih. Pri tem si mnogi zastavljajo vprašanje, kdo in na kakšen način mora poskrbeti za ravnanje z ONS in kdo nosi s tem povezane stroške. Na evropski ravni je v zvezi s predmetnim vprašanjem potrebno izpostaviti Direktivo 2009/98/ES[1] (Direktiva), ki je uvedla t.i. razširjeno odgovornost proizvajalca v zvezi z ravnanjem z odpadki, na podlagi katere se lahko posamezna država članica odloči, da stroške ravnanja z odpadki delno ali v celoti krije proizvajalec proizvoda, od katerega odpadki izvirajo, in da si lahko distributerji takšnega proizvoda te stroške delijo. Prav tako lahko država članica določi, da je proizvajalec (lahko pa delno tudi distributerji) v celoti odgovoren za ureditev ravnanja z odpadki.

Vlada Republike Slovenije (Vlada) je za ureditev področja ravnanja z ONS sprejela Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami[2] (Uredba). V 11. členu Uredbe je določeno, da morajo proizvajalec, pridobitelj in uvoznik za nagrobne sveče, ki jih dajejo v promet, na svoje stroške zagotoviti zbiranje ONS od izvajalcev javne službe in upravljavcev pokopališč in za zbrane odpadne nagrobne sveče na svoje stroške zagotoviti predelavo. Več proizvajalcev, pridobiteljev ali uvoznikov ONS pa lahko zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti po Uredbi pripravi skupni načrt ravnanja z ONS in pristopi k njegovemu izvajanju, pri čemer lahko enega izmed njih pooblastijo kot nosilca izvajanja skupnega načrta ravnanja z ONS.

V imenu, za račun in na stroške proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov oziroma nosilcev skupnih načrtov ravnanja z ONS obveznosti, ki zanje izhajajo iz 11. člena uredbe, izvajajo zbiralci ONS. Le-ti morajo ONS zbrati, kar pomeni prevzemanje ONS neposredno[3] od izvajalcev obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (izvajalec GJS), ter nato zagotoviti njihovo predelavo. Zbiralec mora ONS od izvajalca GJS prevzeti v zbirnem centru komunalnih odpadkov, pri čemer je oddaja ONS zbiralcu skladno s petim odstavkom 9. člena Uredbe brezplačna, izvajalec GJS pa ne sme zahtevati plačila od zbiralca za prevzem ONS.

Razširjena odgovornost proizvajalca iz Direktive je bila torej z Uredbo v slovenski pravni red prenesena na način, da proizvajalcem, pridobiteljem in uvoznikom oziroma nosilcem načrta ravnanja z ONS nalaga izvajanje ter plačilo stroškov zbiranja (od trenutka prevzema ONS na zbirnem centru dalje) in predelave ONS, predhodni postopki ravnanja z ONS pa spadajo v okvir izvajanja obveznih GJS, njihove stroške pa nosijo izvajalci GJS. ONS so namreč skladno s prvo točko 3. člena Uredbe opredeljene kot komunalni odpadek, ki so jih s pokopališč dolžni odvažati izvajalci GJS v okviru GJS prevoza in zbiranja komunalnih odpadkov. Sicer Uredba tega izrecno ne določa, vendar dejstvo, da je ravnanje z ONS pred njihovo oddajo zbiralcu na zbirnem centru del izvajanja GJS, izhaja iz namena Uredbe in njenih posameznih določb. Poleg že navedenega 9. člena Uredbe, ki opredeljuje obveznosti izvajalca GJS v zvezi z ravnanjem z ONS (ključni sta obveznosti prevzemanja ONS na pokopališčih in zagotovitev primernega zbirnega centra za predhodno skladiščenje ONS pred njihovo oddajo zbiralcu), na to kaže tudi 19. člen Uredbe, ki ureja razmejitev stroškov med izvajalcem GJS in zbiralcem. Kot stroški zbiralca, ki jih mora skladno z Uredbo plačati nosilec načrta ravnanja z ONS, so namreč določeni le:

  • strošek skladiščenja ONS v zbirnem centru za čas, ki presega 7 dni,
  • strošek prevzemanja ONS,
  • morebitni drugi stroški, za katere se zaradi prevzemanja odpadkov dogovorita zbiralec in izvajalec GJS.

Kot točka prehoda stroškov v zvezi z ravnanjem ONS je torej določen pretek 7 dni skladiščenja ONS v zbirnem centru izvajalca GJS. Stroške zbiranja in predelave ONS za tem krije zbiralec oziroma nosilec načrta ravnanja z ONS, stroški pred tem pa so stroški izvajalca GJS in spadajo med stroške izvajanja obvezne GJS. Prav tako k temu zaključku napotuje Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti[4] (ZPPDej), ki določa, da pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč, zagotoviti pa jo mora občina (preko osebe javnega prava ali preko koncesionarja). V okvir zagotavljanja urejenosti pokopališča skladno z 28. členom ZPPDej spada tudi odvoz odpadkov (kar vključuje ONS) s pokopališča, ta storitev pa je plačana z grobnino, ki jo poravnajo najemniki grobov.[1]

2018-10-nagroben-svece03Slovenska posebnost je, da porabimo največ nagrobnih sveč na prebivalca, imamo pa prenesene evropske predpise, ki sveč posebej ne obravnavajo. Zato je edina rešitev za zmanjšanje porabe. Ministrstvu za okolje in prostor je računsko sodišče priporočilo, naj ob spremembi okoljske zakonodaje oceni primernost sedanje ureditve prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč in preveri smiselnost okoljske dajatve za nagrobne sveče predvsem glede na višino in namen porabe pobranih sredstev, poleg tega naj javnost ozavešča o posledicah prižiganja velikega števila nagrobnih sveč za okolje in o materialih, ki se uporabljajo pri izdelavi, ter o njihovih vplivih na okolje.

Okoljska dajatev je po mnenju računskega sodišča prenizka, pri 6,5 milijona kilogramov sveč so namreč v dveh letih pobrali le 24.780 evrov. Dajatev za nagrobne sveče tako ni finančni instrument, s katerim bi lahko pospeševali in spodbujali doseganje ciljev na področju varstva okolja. »Ob upoštevanju predpostavk, da povprečna nagrobna sveča tehta 400 gramov in stane 2,67 evra, smo ocenili, da je v povprečju v letih 2015 in 2016 okoljska dajatev za nagrobne sveče, dane na trg, predstavljala le 0,08 odstotka vrednosti vseh prodanih nagrobnih sveč skupaj,« pravijo na računskem sodišču.

Nimamo ciljev za sveče

Odpadne nagrobne sveče se v strateških dokumentih praviloma ne omenjajo kot samostojna vrsta odpadka. Ministrstvo zato tudi ne spremlja preprečevanja odpadkov oziroma zmanjševanja porabe nagrobnih sveč.. Uporabnike sveč le opominja, da je treba odpadne sveče oddati v zanje namenjen zabojnik, tako da jih lahko reciklirajo. Sistem ravnanja z odpadki omogoča, da reciklirajo 97,8 odstotka predhodno obdelanih odpadnih nagrobnih sveč oziroma 95,8 odstotka zbranih (prevzetih), vendar računsko sodišče opozarja, da tega ni mogoče v celoti preveriti in da so razhajanja med evidencami in podatki, zbranimi v sistemu ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.

»Recikliramo skoraj 96 odstotkov, je pa težava v tem, da zberemo le 38 odstotkov nagrobnih sveč. Ob prvem novembru porabimo celo dve tretjini nagrobnih sveč. Zagotovo se v času okrog praznika vseh svetih zgodi, da so zabojniki za sveče prepolni

Koliko sploh je sveč

V shemi za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami Zeos so jih predlanskim zbrali 129.480, lani pa 194.300 kilogramov. V svečah je še vedno 27,22 odstotka PVC, le 12,57 odstotka je drugih, manj nevarnih vrst plastike, denimo PET. Nekoliko pa se iz leta v leto povečujejo količine elektronskih nagrobnih sveč.

2018-10-nagroben-svece02Sveče, ki jih prevzamejo skupne sheme ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, predelujejo in reciklirajo v Sloveniji. Do sredine tega leta sta predelavo izvajali dve podjetji, Plastkom z Jesenic in Eko Plastkom iz Ljutomera. »Zadnji je junija doživel požar, po katerem se še ni reaktiviral, zato odtlej predelavo opravljajo izključno na Jesenicah. To povzroča kar velike težave, saj obrat nima zadostnih zmogljivosti za celotno količino, posledica pa so tudi zaostanki pri prevzemanju,« pravijo v Zeosu. V procesu obdelave nastaja več uporabnih surovin (parafin, različne vrste plastike), ki jih pošljejo v nadaljnje postopke izdelave produktov ali materialov. Odpadne baterije pa pošljejo v obrate za obdelavo tovrstnih odpadkov. Težava je tudi, da kar polovico nagrobnih sveč ljudje postavijo na grobove v dneh pred prvim novembrom. »Skoraj polovica letne količine odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji nastane po prvem novembru, kar povzroča prevelike vhodne količine za obrat za obdelavo. Pomeni pa tudi večji delež nečistoč pri svečah, ki jih zberejo izvajalci javnih služb,« pravijo v Zeosu.

Kaj je potrebno popraviti?

Mogoče bi bilo treba zakonsko določiti minimalni delež odpadnih nagrobnih sveč od količin, danih na trg, za katere bi morali poskrbeti proizvajalci. Prav tako bi lahko izvajali nadzor nad podjetji, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, ter nadzor pri poročanju o količinah sveč, danih na trg. Veljalo bi tudi razmisliti, da bi elektronske sveče opredelili kot ločeno vrsto odpadka in uredili izločevanje od drugih. Elektronske sveče so namreč po sestavi zelo različne od drugih nagrobnih sveč. Mogoče bi jih lahko celo uvrstili med električno in elektronsko opremo, saj za delovanje potrebujejo električni tok.

Kako zmanjšati količine?

To je mogoče samo s spremembo navad državljanov, za kar pa sta potrebna daljši čas in nenehno ozaveščanje.. »Količine odpadkov z grobov lahko zmanjšamo tako, da prižgemo svečo manj. Če se temu ne moremo izogniti, izberemo do okolja bolj prijazne alternative, na primer sveče iz odpadnega olja. Vsekakor je na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadkov, če pa to ni mogoče, je nujno vsaj pravilno odlaganje v namenske zabojnike. Shemam in predelovalcem zmanjšanje količine seveda ni v interesu, a država z ozaveščanjem potrošnikov oziroma obiskovalcev pokopališč dela v smeri zmanjšanja količin odpadkov. V primeru odpadnih nagrobnih sveč to pomeni zlasti sveče, ki jih je mogoče znova napolniti, ali take z daljšim časom gorenja, in tudi premislek vsakega posameznika glede dejanj, povezanih s tradicijo. Gre za spremembo vedenjskih vzorcev, kar nikoli ni kratkotrajen proces. Še vedno pa je mogoče prižgati tudi virtualno svečo.

Cilji preprečevanja odpadnih nagrobnih sveč

Glavni cilj programa preprečevanja odpadkov je, da se količine nastalih odpadkov zmanjšajo in da imajo odpadki čim manjši negativni vpliv na okolje in človekovo zdravje. V letu 2016 je ministrstvo v skladu z zahtevami direktive o odpadkih prvič pripravilo skupni operativni program, ki kot operativni program varstva okolja obravnava vse odpadke, poseben del tega skupnega operativnega programa pa je program preprečevanja odpadkov. V programu preprečevanja odpadkov je ministrstvo določilo tudi aktivnosti za zmanjševanje odpadkov iz gospodinjstev, kamor se lahko po pojasnilu ministrstva uvrščajo tudi odpadne nagrobne sveče. Ministrstvo namreč v program preprečevanja odpadkov posebej ne omenja odpadnih nagrobnih sveč.

V programu preprečevanja odpadkov je ministrstvo na področju preprečevanja odpadkov iz gospodinjstev dalo poudarek zmanjšanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, kar izhaja iz obveznosti Direktive 2015/720/EU glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, preprečevanja odpadne hrane, tekstila in oblačil ter kosovnih odpadkov s ciljem zajeti najbolj razširjene potrošne dobrine.

ORZ si z izvajanjem ozaveščanja s projektom Ne več, ampak bolje prizadeva povečati ozaveščanost ljudi o pomenu zmanjševanja odpadkov, tako iz okoljskega kot finančnega vidika, hkrati pa vplivati na spremembo mišljenja, ki še vedno v ospredje postavlja materializem


[1] [1]Direktiva 2008/98/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312/15)

[2] Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/2008)

[3] Le v primeru, kadar je pokopališče večje od 15 ha, lahko zbiralec ONS prevzame neposredno na pokopališču.

[4] Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/2016, ZPPDej)

logo-vec-kot-odpadki

Več kot odpadki

Aplikacija za ravnanje z odpadki

Repair Cafe

Facebook

Pridruži se nam na Facebooku

Twitter

Twitter

Pridruži se nam na Twitter-ju

Powered by Amazing-Templates.com 2014 - All Rights Reserved.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za boljše delovanje.

Več...

V REDU