Potujoča popravljalnica
KRATEK OPIS OPERACIJE (do 4.000 znakov s presledki)
Navedite namen in predmet operacije (kaj se bo v okviru operacije izvedlo).
Namen operacije »Potujoča popravljalnica« je, da v okviru konzorcija z izvajanjem načrtovanih aktivnosti dosežemo glavni cilj »Večja vključenost mladih, ženski in drugih ranljivih skupin«.
Predmet operacije je vzpostavitev mobilne popravljalnice in izvajanje praktičnih aktivnosti, pri čemer bomo izboljšali pogoje za večjo vključenost prepoznanih ranljivih skupin, zlasti mladih in žensk ter s tem prispevali k izboljšanju položaja teh dveh skupin, saj jim bo omogočeno aktivno sodelovanje v aktivnostih in s tem večja vključenost v družbo. Mlade bomo usmerjali v podjetniško razmišljanje, ki ga družba potrebuje v prid večje samooskrbe tudi na področju lokalne izdelave in popravila izdelkov in odločitvi za obrtni poklic, ki je na območju LAS vedno bolj iskan. Ženske, ki imajo na območju LAS premalo podjetniških priložnosti ali sploh poznavanja le teh, poleg tega jih pesti velika brezposelnost, bomo vključili na aktiven način, da bodo pridobile znanja in veščine
in tako postale bolj opolnomočene za zaposlitev in bolj kakovostno življenje tako na področju trajnostnega turizma kot zelenih delovnih mest.
Operacija bo neposredno prispevala k uresničevanju cilja SLR na področju varstva okolja in ohranjanja narave, saj se bo zaradi izvajanja ponovne uporabe ohranjala biotska raznovrstnost v smislu ničelne rabe virov iz okolja, nič emisj zaradi mobilnost in posredno se bodo varovale naravne vrednote. To je tudi globalni cilj prednostenga reda ravnanja z odpadki kot odvečnimi izdelki, ki jih je potrebno usmerjati v ponovno rabo pred recikliranjem.
S praktičnimi prikazi, možnostjo aktivne vključitve, zagotovitvijo boljše dostopnosti informacij in možnosti učenja z mobilno popravljalnico bomo prispevali k ustvarjanju ustreznega podpornega okolja za razvijanje podjetniških idej in posledično novih delovnih mest – eden izmed razlogov pomanjkanja le teh je nezadostna informiranost, pomanjkanje podpore, ki bi zainteresiranim omogočila razvijanje njihove ideje, še zlasti idej, ki niso dovolj prepoznane, še posebej ne z vidika »klasičnega« poklica). S potujočo popravljalnico bomo prispevali k uresničevanju cilja SLR primerni in zadovoljivi infrastrukturi, ki je potrebna za zagotovitev ustrezne kakovosti bivanja in osnovnih pogojev za življenje, še zlasti na podeželskem območju, ki je od urbanih središč, kjer so večinoma vse storitve skoncentrirane, precej oddaljeno.
Tako bo operacija z aktivnostmi pripomogla k spodbujanju zanimanja mladih za aktivno vključevanje in sodelovanje v lokalnem okolju, saj je varčevanje z viri, ponovna uporaba in waste design svetovni trend, kar mlade pritegne k njihovi vključitvi. Z aktivnostmi bomo spodbujali medgeneracijsko povezovanje in izmenjavo praks, znanja, kar omoogča tudi večjo informiranost in izobraženost ranljive skupine in s tem izboljša njihovo kakovost življenja.
Potujoča popravljalnica reagira na potrebe iz okolja. Konkretno je velik razkorak med ponudbo storitev na področju učinkovite rabe virov, kot so izdelki za ponovno uporabo, ki se še vedno odlagajo med kosovne odpadke in na drugi strani potrebo po možnosti vključevanja ranljivih skupin v dejavnosti, ki potekajo v razvijajajočem sektorju, kakor tudi potrebe za trajnostni turizem. Mnogi, zlasti starejši in invalidi, potrebujejo prilagojene izdelke za premagovanje oviranosti. Vsled tega smo sestavili konzorcij, da je sposoben uresničevati dolgoročno strategijo, ki je skupna vsem nam in sicer, da v izvajanje aktivnosti varčne rabe virov s ponovno uporabo vključimo lokalno skupnost in posebaj ranljive skupine, ki jim bomo omogočili aktivno vključitev in sodelovanje v izvedbenih procesih, ki bodo izobraževalnega značaja s pridobivanjem in izmenjavo praktičnih veščin. Prijavitelj ORZ kot okoljski zavod s področja razvoja novih pristopov varčevanja virov in izdelkov, partner 2 Društvo Skrinja s področja ohranjanja obrti in promocije lokalnih izdelkov, obnove lokalnih in zavrženih izdelkov, oblikovanja umetnosti odpadkov za razumevanje lepot narave v smislu varovanja virov, partner 3 Turistično društvo Dobrna pa z aktivnostmi prispeva k oblikovanju splošne družbene zavesti v prid družbene odgovornosti. V skladu z zasledovanjem Ukrepa 6: Ustvarjanje in zagotavljanje priložnosti za širšo udeležbo ranljivih skupin v družbi bodo potekale naslednje aktivnosti:
AKTIVNOSTI:
A1: KOORDINACIJA IN VODENJE OPERACIJE
A2: OSVEŠČANJE IN PROMOCIJA OPERACIJE
A3: NABAVA POTUJOČE POPRAVLJALNICE
A4: SPOZNAVANJE TEHNIK POPRAVIL S POTUJOČO POPRAVLJALNICO
A5:PRAKTIČNE UČNE DELAVNICE UPORABE ZAVRŽENIH IZDELKOV Z MEDGENERACIJSKIM POVEZOVANJEM IN IZMENJAVO ZNANJ
A6: PRILOŽNOSTI ZA RANLJIVE SKUPINE IN OKOLJSKO ODGOVOREN TURIZEM
Čaj za dva
NASLOV VLOGE |
ČAJ ZA DVA |
NAZIV PRIJAVITELJA |
OKOLJSKO RAZISKOVALNI ZAVOD Spodnje Preloge 55 3210 Slovenske Konjice |
NAZIV PARTNERJA 1 |
SPOMINČICA ZDRUŽENJE ZA POMOČ PRI DEMENCI ZA OBMOČJE SEVEROVZHODNE SLOVENIJE ORMOŽ Ptujska cesta 8 F 2270 Ormož |
NAZIV PARTNERJA 2 |
MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV PTUJ Potrčeva cesta 15 2250 Ptuj |
SKUPNO ŠTEVILO ZAPROŠENIH DELOVNIH MEST |
3 |
SKUPNA ZAPROŠENA VREDNOST SOFINANCIRANJA |
150.000,00 EUR |
Osnovni problem/ priložnost/ potreba:
V okviru konzorcija bomo razvili in okrepili organizacijski razvoj z namenom dolgoročnega uspešnega delovanja NVO/konzorcija na način, da bomo znali reagirati na potrebe iz okolja. Konkretno opažamo velik razkorak med ponudbo javnih storitev na področju učinkovite rabe virov, kot so izdelki za ponovno uporabo, ki se še vedno odlagajo med kosovne odpadke. Razlog je v premajhni organizaciji in nadzorom med snovnimi tokovi, ki imajo potencial ponovne rabe, saj mnogi starejši potrebujejo prilagojene izdelke za premagovanje bolezni, kot je demenca ali druga oblika invalidnosti. Vsled tega smo sestavili konzorcij, da bomo sposobni uresničevati dolgoročno strategijo, ki je skupna vsem nam in sicer, da se profesionaliziramo za prepoznavanje ključnih, deficitarnih storitev in izdelkov ter informiranja in usposabljanja za obvladovanje tegob starajoče družbe. Zato potrebujemo konzorcij, v katerem je prijavitelj s področja učinkovite rabe virov in inovativnih pristopov zmanjševanja odpadkov ter NVO s področja demence in NVO s področja invalidnosti. Napovedi strokovnjakov kažejo, da se zaradi demografije v celoti potrebuje nove pristope, od mehkih variant do konkretnih rešitev, ki jih bomo s profesionalizacijo prepoznavali in razvijali v smeri socialnih inovacij. Konzorcij bo tesno sodeloval s pridruženimi partnerji in tako omogočil nove trajnostne zaposlitve.
Naše ključne prioritete v naslednjih letih so, da se s povezavo v konzorcij in sodelovanjem s pridruženimi partnerji vzpostavi sodelovanje z javnimi podjetji na področju učinkovite rabe virov, posredno obvladovanja podnebnih sprememb zaradi ponovne uporabe virov in obvladovanja tegob starajoče družbe z novimi storitvami. Javna podjetja izvajajo koncesijske dejavnosti, pri čemer le-te še ne vključujejo procesov, ki omogočajo dodano vrednost za kroženje virov in izdelke za starajočo družbo. Zato bomo dosegli napredek na tem področju v smeri spodbujanja spremembe določenih podzakonskih aktov, z organizacijo javnih dogodkov in ogleda dobrih praks. Za profesionalno izvajanje dejavnosti konzorcija potrebujemo strokovni kader in sodelovanje z nacionalnim nivojem in tujino. Z uspešno organizacijo in razvojem ter profesionalizacijo bo tako naša nevladna organizacija/konzorcij usposobljena/usposobljen za prevzemanje javnih storitev in za zagotavljanje trajnostnih delovnih mest v organizaciji (ohranjati zaposlitve in vzpostavljati nove zaposlitve pri drugih NVO). Brez sodelovanja z javnim sektorjem ni mogoče profesionalizirati NVO/ konzorcija, ki lahko veliko doprinese k večanju kakovosti življenja zlasti starejše populacije, prispeva k obvladovanju podnebnih sprememb in krožnemu ravnanju z viri, kar neposredno vpliva na ozaveščanje širše javnosti. Na področju trajnostne rabe virov – odpadkov je namreč potrebno razviti inovativne zelene storitve in produkte, ki bomo omogočile trajnostna delovanja, kjer je veliko priložnosti za NVO.
Dejstva:
Slovenija je namreč med državami z najslabšo demografsko napovedjo. Leta 2050 naj bi kar tretjina Slovencev bila starejših od 65 let. Mnogi starejši, zlasti na podeželju, ki živijo sami in ne potrebujejo nege, ampak potrebujejo manjša popravila izdelkov, bodisi pohištva, oblačil in notranje opreme (povešena vrata, poškodovana karnisa, okna itd.) in prilagojene izdelke in opremo njihovim tegobam zaradi starosti (prilagojena oblačila, ki jih ne morejo kupiti, prilagojena višina opreme, npr. pohištva, vrta, ..) . Ker sami ne zmorejo teh popravil, imajo kljub temu, da so razmeroma zdravi, slabšo kakovost življenja, saj hišnih mojstrov, ki bi uredili takšna popravila več ni na voljo. Večja podjetja se s tem ne ukvarjajo, saj gre večina za manjša popravila njihovih izdelkov in opreme, ki jih želijo obdržati in še uporabljati. Glede na to, da Slovenijo zavezujejo k deinstitucionalizaciji številni mednarodni dokumenti na ravni EU, Evropskega sveta in Združenih narodov, bo ta potreba postala vedno večja. Nacionalni program socialnega varstva napoveduje bistveno zmanjšanje institucionalnih kapacitet v obdobju do 2020. Starajoče prebivalstvo je v EU v zadnjih nekaj letih postalo znatnega pomena. Slovenija je med državami z najslabšo demografsko napovedjo. Leta 2050 naj bi bila kar tretjina Slovencev starejših od 65 let. Po uradnih podatkih je stopnja institucionaliziranosti pri nas najvišja v Evropi, na kar v veliki meri vpliva mentaliteta ljudi.
Namen konzorcija:
Osnovni namen konzorcija je, da na učnem primeru “Čaj za dva” vzpostavi organizacijski model in socialne inovacije, v sodelovanju z javnim sektorjem in bo omogočal razvoj trajnostnih delovnih mest v NVO.
Operativno to pomeni:
- združevanje in povezovanje NVO in pridruženih partnerje;
- spremljanje tekočih dogajanj, vezanih na področje zmanjševanja odpadkov in pomoči na domu;
- zboljševanje in racionaliziranje obstoječih storitev na področju ponovne uporabe še uporabnih izdelkov, okoljskega ozaveščanja, popravil in priprave izdelkov za uporabo ciljni skupini, kot so starejši na domu, ki jih praviloma spremlja določena s starostjo povezana bolezen, invalidnost ali osamljenost;
- pretok informacij med člani konzorcija na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju;
- spodbujanje razvoja družbeno odgovornega podjetništva in trajnostnih delovnih mest;
- aktivna vloga konzorcija pri oblikovanju in izvajanju javnih politik;
- oblikovanje strategije (analiza stanja, strategija, akcijski načrt) za področje pomoči na domu za manjša popravila in izdelavo namenskih izdelkov in opreme, glede na potrebe starajoče družbe;
- skupno izvajanje nacionalnih akcij za določen namen;
- vključevanje prostovoljcev in njihovo usposabljanje;
- informiranje o delu konzorcija;
- izmenjava dobrih praks in pristopov konzorcijev na področju družbeno odgovornega podjetništva in promocije učinkovite rabe virov, pomoči starejšim in prilagajanje možnostim, da čim dlje ostanejo doma;
- sodelovanje na področju informiranja;
- soustvarjanje projektov;
- sprejemanje priporočil za boljše delovanje konzorcija ;
- svetovanje in pomoč pri promociji projektnih partnerjev.
- svetovalne aktivnosti pri višanju podjetniških kompetenc in odpiranju trajnostnih delovnih mest na z družbenim učinkom v lokalnih skupnostih;
- svetovanje in podpora pri povezovanju konzorcija z gospodarstvom na področju deficitarnih storitev prihodnosti (glede na demografijo, varčno rabo virov, trajnostnih delovnih mest..)
Vodenje konzorcija
Konzorcij vodijo prijavitelj in predstavnika NVO. Vodenje konzorcija vključuje aktivno sodelovanje in vključevanje pridruženih partnerjev.
Članstvo v konzorciju
Stalne članice konzorcija so projektni tim “Čaj za dva” s pridruženimi partnerji. Konzorciju se lahko pridružijo nove organizacije, ki imajo potrebo po izboljšanju javnih storitev na področju socialnih inovacij.
Predstavitev poslanstva in vrednot, ki jih zagovarjamo, našo vizijo in strateške (dolgoročne) cilje ter kako oz. kje se vidi konzorcij v naslednjih petih (5.) letih
Poslanstvo in vrednote konzorcija:
Konzorcij »Čaj za dva« odgovarja na potrebe sodobnega časa z razvojem idej in socialnih inovacij v prid razvoja trajnostno naravnanih delovnih mest.
Vrednote konzorcija ob sodelovanju pridruženih partnerjev so, da prispeva k uresničevanju načel družbene odgovornosti in reševanje okoljskih in socialnih problemov na družbeno odgovoren način. Konzorcij »Čaj za dva« bo organiziran in se bo kakovostno in učinkovito, hitro in uspešno odzival na potrebe okolja, kar bo pomembno prispevalo k vzpostavljanju in ohranjanju družbene povezanosti, solidarnosti in blaginje. Konzorcij se bo zavzemal za pospešeno krepitev partnerstva med konzorcijem in lokalno, regionalno ter nacionalno ravnjo. Konzorcij se bo vključeval v procese odločanja, mrežo izvajalcev storitev, ki delujejo v javnem interesu. Konzorcij bo vpet v delovanje javnih storitev ter razvoja v družbeni odgovornosti in razvoju drugih inovativnih oblik prostovoljstva, ki sledijo hitrim spremembam v družbi.
Temeljni strateški cilji konzorcija so:
- Postati dobro razvit, učinkovit in inovativen konzorcij, ki bo sposoben ustrezno identificirati in obravnavati potrebe okolja v sodelovanju z javnimi izvajalci ter iskati družbeno odgovorne rešitve.
- Prispevati k družbeni povezanosti in solidarnosti z omogočanjem dostopnih, kakovostnih storitev za ranljive skupine, ki jih izvajalci javnih služb ne izvajajo.
Uporabljati različne inovativne in trajnostne vire in modele financiranja za razvoj in izvajanje inovativnih socialnih inovacij
Kazalniki
Naziv kazalnika |
Izhodiščna vrednost v letu 2019 navedite kvantitativne vrednosti |
Vmesna vrednost do 15. 9. 2020 navedite kvantitativne vrednosti |
Vmesna vrednost do 15. 5. 2021 navedite kvantitativne vrednosti |
Končna vrednost v letu 2022 navedite kvantitativne vrednosti |
Sredstvo za preverjanje |
Število vključenih deležnikov v mrežo čez sektorskega sodelovanja |
15 |
20 |
25 |
30 |
Podpisan dogovor deležnika o vključitvi v čez sektorsko mrežo |
Število novo razvitih učnih poslovnih modelov |
0 |
1 |
1 |
1 |
Prijava poslovnega modela »Čaj za dva« na Urad za intelektualno lastnino Uporaba poslovnega modela v praksi (evidenca izvedbe) |
Število zainteresiranih predstavnikov NVO za uporabo učnega poslovnega modela »Čaj za dva« |
0 |
5 |
10 |
15 |
Podpisana izjava predstavnika NVO o uporabi poslovnega modela »Čaj za dva« |
Navdih trajnosti - Vmesno poročilo
OSNOVNI PODATKI O OPERACIJI
NAZIV OPERACIJE: |
NAVDIH TRAJNOSTI |
AKRONIM OPERACIJE (kratek naziv, največ 20 znakov): |
TRAJNOST |
PRIJAVITELJ (naziv, naslov): |
OKOLJSKO RAZISKOVALNI ZAVOD, SPODNJE PRELOGE 55, 3210 SLOVENSKE KONJICE |
PARTNERJI (naziv, naslov): |
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE SLOV. KONJICE D.O.O., CELJSKA CESTA 3, 3210 SLOVENSKE KONJICE |
PARTNERJI (naziv, naslov): |
TURISTIČNO DRUŠTVO ZREČE, CESTA NA ROGLO 15, 3214 ZREČE |
PREDVIDEN ZAČETEK OPERACIJE: |
1.3. 2019 |
PREDVIDEN ZAKLJUČEK OPERACIJE: |
31.12.2019 |
DATUM ODDAJE ZAHTEVKA NA LAS: |
15.1.2020 |
DATUM ODDAJE ZAHTEVKA NA ARSKTRP: |
30.1.2020 |
CELOTNA VREDNOST OPERACIJE: |
27.134,43 |
VIŠINA UPRAVIČENIH STROŠKOV: |
26.391,22 |
PRIČAKOVANI ZNESEK JAVNE PODPORE: |
22.432,55 |
22. april 2019 - Svetovni dan zemlje
Letošnja tema - zaščitite naše vrste
Dan Zemlje je svetovni dogodek vsako leto, na katerem več kot 1 milijarda ljudi v 192 državah sodeluje na največjem dnevu akcije, ki je osredotočena na varovanje narave na svetu. Stopnja izumrtja živih bitij še vedno lahko upočasni in mnoge naše upadajoče, ogrožene in ogrožene vrste se lahko še okrevajo, če bomo zdaj skupaj sodelovali pri oblikovanju združenega globalnega gibanja potrošnikov, volivcev, vzgojiteljev, voditeljev in znanstvenikov. Zahtevati moramo takojšnje ukrepanje.
Navdih trajnosti
Operacija»NAVDIH TRAJNOSTI« izhaja iz razvojnih potreb uporabe in vključevanja lokalnih kapacitet, ki so še neizkoriščene. Prav zaradi slabo razvitih različnih animacijskih in prostočasnih aktivnosti, ki so sedaj zgolj na področju hrane in pijače, operacija prinaša novo delovno mesto in možnost aktivnega preživljanja prostega časa, ki je vedno bolj v trendu in prinaša nove možnosti za zelena lokalna delovna mesta ob hkratnem varovanju okolja, kar je za TP osnovne storitve ključnega pomena, saj prinaša nove možnosti zlasti na področju razvoja turizma. Z namestitvijo pitnikov bomo neposredno prispevali k preprečevanju nastajanja odpadnih plastenk. Zlasti mladi, ki so veliki uporabniki plastenk za enkratno uporabo, si bodo lahko natočili vodo iz pitnika, s čimer...
PROJEKT: NE VEČ, AMPAK BOLJE PREPREČEVANJE NASTAJANJA ODPADKOV
Kako preprečiti nastajanje odpadkov, jih ponovno uporabiti in zagotoviti varčevanje virov?
Vabljeni na praktične delavnice, kjer boste v praksi spoznali enostavne in učinkovite možnosti zmanjševanja odpadkov
IZJAVA ZA MEDIJE: Zakaj je problematika odpadnih nagrobnih sveč vsako leto bolj aktualna?
Okoljsko raziskovalni zavod izvaja projekt NE VEČ, AMPAK BOLJE ob podpori Ministrstva za okolje in prostor. Že naslov projekta kaže na pomen zavedanja, da ne potrebujemo večno več. Pomemben del aktivnosti ozaveščanja vključuje tudi nagrobne sveče. Slovenci smo namreč še vedno eden od vodilnih narodov po porabi nagrobnih sveč. Tako v Sloveniji zaradi uporabe nagrobnih sveč letno nastane med 8.000 in 10.000 ton odpadkov, ki končajo v zbirnih centrih za komunalne odpadke.
Imam svojo vrečko
Plastične nosilne vrečke imajo zelo majhno maso, obenem pa so močne, obstojne in poceni. To so glavne lastnosti, ki so pripomogle k njihovi razširjeni in masovni uporabi. Posledica sedanje ravni potrošnje plastičnih nosilnih vrečk je visoka raven smetenja okolja in neučinkovita raba virov. Smetenje s plastičnimi nosilnimi vrečkami povzroča onesnaženost okolja in povečuje močno razširjen problem smetenja vodnih teles, kar ogroža vodne ekosisteme po vsem svetu (Direktiva 2015/270/EU). Z vidika varstva okolja so najbolj problematične plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 50 mikronov (lahke plastične nosilne vrečke), ker jih redkeje ponovno uporabimo kot debelejše plastične nosilne vrečke. To pomeni, da hitreje pristanejo med odpadki, zaradi njihove majhne mase pa bolj pogosto smetijo okolje. V okolju se ne razgradijo tudi več kot sto let, se tam akumulirajo in s tem povzročajo okoljsko, gospodarsko in družbeno škodo.
SVETOVNI DAN VODA 2018
NARAVNE REŠITVE ZA REŠEVANJE IZZIVOV Z OSKRBO Z VODO
22. marec - Svetovni dan vode. Okoljsko raziskovalni zavod s statusom v javnem interesu na področju varstva okolja opozarja na nujne sistemske spremembe in implemenatcijo izboljšanih poslovnih modelov, ki v ospredje postavljajo naravo in človeka.
Svetovni dan vode nas opozarja, kako pomembno vlogo in vpliv ima ta naravna dobrina za naša življenja ter vsako leto osvetli raznovrstne načine, kako lahko naš odnos do vode izboljšamo. Letos poteka v znamenju iskanja naravnih rešitev za reševanje izzivov z oskrbo z vodo v 21. stoletju. Iskanja bolj trajnostnih in stroškovno učinkovitih pristopov, ki bodo pomagali uravnovesiti vodni cikel in hkrati tudi zadovoljiti potrebe po vodi za vse večjo svetovno populacijo se morajo implementirati že v naših domovih in loklanih okoljih. Zaradi pretiranega onesnaženja, ki ga povzroča netrajnostna potrošnja, se vodni viri izgubljajo za vedno.
Festival varčnosti za odgovorno potrošništvo v City Centru Celje
Prijazno vabljeni, da se nam pridružite na festivalu varčnosti za odgovorno potrošništvo, ki bo potekal 22.12.2016, od 12:00 do 21:00 v City Centr-u Celje. V sklopu Festivala varčnosti za odgovorno potrošništvo boste na praktičnih primerih spoznali možnosti ponovne uporabe in popravil za različne skupine izdelkov.
Festival varčnosti za odgovorno potrošništvo je ena od aktivnosti v sklopu projekta Pozabljen "R", ga izvaja Okoljsko raziskovalni zavod ob podpori MInistrstva za okolje in prostor. Namen projekta je s promocijo popravil in ponovne uporabe prispevati k preprečevanju nastajanja odpadkov in varčevanju virov.
Od viškov lesa do unikatne, okolju prijazne ptičje krmilnice
Da bo za ptice poskrbljeno tudi v zimskem času so mladinski delavci iz MC Ormož, v sodelovanju z mojstri iz socialnega podjetja Center ponovne uporabe, mladim, v sklopu kreativne delavnice izdelovanja ptičjih krmilnic, podali napotke o tem kako izdelati te za ptice izjemno pomembne hišice v času, ko jim je pot do hrane otežena. Pod vodstvom strokovnjakov iz CPU in pomoči mladinskih delavcev, je osem mladih ustvarjalcev iz lesenih viškov oz. ostankov vezanih plošč izdelalo različne unikatne ptičje krmilnice - od preprostih do zelo domiselnih.
Posvet »Gradimo partnerstvo za zeleno gospodarstvo« - 15.9.2016
Ob robu 49. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju bo, s pričetkom ob 15:00, v Modri dvorani II, potekal posvet z naslovom »Gradimo partnerstvo za zeleno gospodarstvo«. Zeleno gospodarstvo je dolgoročna strateška usmeritev Republike Slovenije in predstavlja priložnost za razvoj novih zelenih tehnologij, odpiranje zelenih delovnih mest, učinkovitejše upravljanje z naravnimi viri, promocijo in razvoj slovenskega znanja. Je priložnost za rast gospodarstva in za krepitev mednarodne konkurenčnosti ob hkratnem znižanju okoljskih tveganj, ki negativno vplivajo na kakovost življenja in blaginjo ljudi.
Prevzemi idejo "Ne zavrzi ničesar" tudi ti!
Pobuda "Ne zavrzi ničesar" je, z otvoritvijo Repair Cafe-ja Vojnik, v polnosti zaživela tudi v Sloveniji. Vsako zadnjo sredo v mesecu so, med 12:00 in 17:00, na Celjski cesti 10, na voljo mojstri in strokovnjaki, ki so vam v pomoč pri popravilih/obnovah izdelkov, ki bi jih še želeli uporabljati, a jih sami ne znate popraviti. Popravila se izvajajo brezplačno, uporabniki za potrebe nakupa materialov prispevajo le donacijo.
PROJEKT USE REUSE IZBRAN KOT PRIMER DOBRE PRAKSE
Projekt USE REUSE (december 2010 - december 2014), katerega vodilni partner je bil Okoljsko raziskovalni zavod, je bil izbran kot primer dobre prakse in kot takšen predstavljen »komunikatorjem iz evropskih držav za promocijo evropskih sredstev« v okviru srečanja, ki je junija potekalo v Sloveniji. Namen omenjenega projekta je bil razširiti že razvito prakso vzpostavitve pogojev za delovanje REUSE centra, katerega namen je predelava in ponovna uporaba odpadkov, na regijski nivo. Skupaj s partnerjem ZEG in EKO-TCE smo v času trajanja projekta, sofinanciranega s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enakih možnosti ter Evropskega socialnega sklada, vzpostavili sedem centrov, na novo ustvarjenih zelenih delovnih mestih pa zaposlili 6 žensk iz ranljivih ciljnih skupin.
PRIKLJUČITEV SLOVENIJE K VELIKI MEDNARODNI DRUŽINI REPAIR CAFE
Kaj narediš s poškodovanim kosom pohištva? Ali z oblačilom, ki si se ga naveličal? Kaj se zgodi z nakitom in spominki, ki jih ne maraš več? Odvržeš v koš? Nikakor ne! Stvari lahko sedaj odneseš v Repair Cafe Vojnik!
Kaj je Repair Café?
5. junij - SVETOVNI DAN OKOLJA
Svetovni dan okolja, ki ga vsako leto obeležujemo 5. junija, je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1972, da bi zaznamovala začetek Konference o človekovem okolju v Stockholmu. Na ta dan je sprejela tudi sklep, s katerim je ustanovila Program Združenih narodov za okolje (UNEP). Svetovni dan okolja je eden glavnih nosilcev Združenih narodov za spodbujanje širokega zavedanja in aktivnosti za okolje.
V Vojniku odpira vrata 1091-ti Repair Café na svetu
»Repair Café« je koncept, ki je nastal leta 2009 na Nizozemskem in podpira idejo popravil v lokalnem okolju z namenom izboljšanja splošnega družbenega stanja, tako na ravni posameznika kot države. Ustanoviteljica Fundacije »Repair Cafe« je Martine Postma. Fundacija nudi podporo lokalnim skupinam po vsem svetu, ki želijo ustanoviti Repair Café in podpira tudi Repair Café Vojnik.